Mamini sinčki
Komentiraj
Objavil/a claudyka 29.6. 2008 ob 14:11 pod miks
Stereotipi, ki govorijo o tem, da so sinovi vedno mamini in hčerke vedno očetove, drži kot pribito, še posebaj za sinčke, ki jim mamice posvečajo posebno pozornost.
Za začetek se sliši krivično in smotrno, tako do staršev kot tudi do otrok, ampak realnost je pač takšna. Vsaj v večini primerov.
Ko recimo ob vikendih za zajtrk sedimo skupaj z družino za mizo, vedno vsi enako pomagamo pripraviti zajtrk. Neka rutina, ki je trenutno edina, ki nas še obdrži istočasno za isto mizo. Med tednom je namreč brat v Ljubljani, kjer dela, tako da skupnih kosil, tudi zaradi služb staršev, in večerji pač ni. Le vsake toliko.
No in ko takole sedimo za mizo in ko je na mizi polno vsega; od kosmičev, marmelade, sadje, medu, mleka,…. brat lepo gleda, kaj bi jedel. Ko opazi, da ni tistega kar bi on rad, naša mami lepo: ”Čakaj čakaj, saj grem jaz iskat, a boš še kaj druzga. A ti grem še po sok, jogurt, rio mare…???? ”
Seveda je brat toliko pameten, da gre si iskat sam. Zgodba se ponavlja iz vikenda v vikend. Za vsako stvar, ne samo za zajtrk. ” A ti grem po majčko? A te zebe ? A si lačen ? A rabiš še kaj? Ti prinesem hlače?………………. ????? ”
Vedno znova in znova bi zanj storila vse. Ni boga, ki bi kdaj videl, če se zame toliko potrudi. Nikdar me ne vpraša, če še kaj rabim, če mi še kaj prinese,…. Saj tudi ni treba, grem vedno iskat sama, ker to pri svojih letih lahko in skorajda že moram. In ravno tako brat. Draga mami, ne vem, zakaj si fant pri 25ih ne more sam vzeti kozarec mleka, ki je meter stran od mize. Draga mami, ne vem, zakaj si fant pri 25ih ne more sam iti po hlače, majčko,…. ????
Ko ga je zadnjič vprašala, če mu prinese jabolko ( mimogrede, vsi smo že sedeli za mizo, brat je bil najbližje hladilniku, mama najbolj stran ), sem ji rekla, da je dovolj star, da si lahko vzame jabolko. Saj zna vstati in hosti ter odpreti hladilnik. Brat mi je seveda pokimal, mama pa me je prezrla z očmi.
Prizadelo me je. Res.
Saj ne rečem, ravno tako se trudi zame in me ima rada, ampak tega nikoli ne pokaže tako, kot to pokaže mojemu bratu. In tukaj občutim, da mi nekaj manjka.
Že res, na drugi strani je oče, ki je do mene malce bolj ravnodušen, ampak nič več kot do brata. Do naju je enak. In to mi je všeč. Ne dela takih razlik, kot jih dela mama.
Razumem, sinčki so bili že od nekdaj mamini, ampak mami, pomisli, imaš dva otroka, ki te obadva enako potrebujeta. Brat mogoče malo manj, ima službo, si sam zasluži kruh in živi svoje življenje.
Na drugi strani je mamina mama, ki svojemu sinu pri 55ih ( je še samski ?!?! ), vsak dan postelje posteljo, mu opere perilo in pospravi sobo.
Ko brata ni domov tri tedne, mu naša mami vedno menja posteljno perilo, da bosta s punco spala v svežih rjuhah. Mhm, vas zanima kaj bi rekla meni, če me tri tedne ne bi bilo na spregled? ”Menjaj si že te rjuhe!”
Saj ne, da bi hotela, da mi jih menja ona, ker je to moja soba, ampak zakaj hudiča jih bo šla menjat bratu?? Saj ima punco, naj mu jih ona oz. naj si jih sam.
No, saj tudi si jih, ker jaz dovolj protestiram, da rjuhe pa si že lahko menja sam.
Ampak naša mami vseeno meni, da premalo stori za svojega sinčka. Ubožček.
Istega so deležni mamini bratranci, ki živijo v Italiji. Vsi so poročeni in vsi imajo družino. Vsi živijo pod isto streho. Njihova mama, mamina teta, jim še vedno kuha, pere, lika, pospravlja,… ne glede na to, da so njeni sinovi poročeni. Ženam niti ne dovoli ” delati ” za svoje može.
Vem da je grdo, ker tako govorim ” čez ” mamo, ampak pač se mi ne zdi lepo.
Nič ne rečem, verjetno da bom tudi jaz delala razlike med otrocmi, možno, da je to povezano tudi z geni. Ne vem. Vem pa, da bom imela vse enako rada. Tako kot naju imata oba starša. In to je najpomembneje, čeprav me te razlike včasih res potrejo in zatrejo. Včasih si želim, da brat ostane v Ljubljani, mi vsaj ne bo treba cel vikend poslušati, kaj vse bi mama rada naredila bratu.
Stereotipi zagotovo držijo. To sem spoznala že daleč nazaj, sreča je samo v tem, da ima brat toliko pameti v glavi, da se mami ne pusti ” podrejati ” . Vsaj nekaj.
Tukaj ni problem, da je tvoj brat “mamin sinko” ampak, da si ljubosumna na brata. Vse našteto že kaže tako! Saj imaš očija, ki bolj razvaja tebe. Al ne??
Se strinjam, Claudyka. Sama sem to doživljala pri moji mami, sem pa včasih kar vesela,da imam hčerke. Bojim se namreč, da bi tudi sama nehote iz sina naredila takšnega “invalida”, saj sem tudi nagnjena k razvajanju otrok. Imam pa priložnost vsak dan opazovati mamice, kako se poslavljajo v vrtcu od sinčkov- pade trideset slinastih poljubčkov, na koncu pa junak reče- zdaj pa še enega poročnega!!! No, ta je malo daljši od ostalih. Nato se sinko komaj odtrga od mame ,komaj se je sposoben sam premikati, ko pa le ta odide, se slika popolnoma spremeni in otrok začne normalno komunicirati z ostalimi.Takih primerov je ogromno. Zanimivo je, da z deklicami mame bolj normalno ravnajo, četudi ljubeče.
kle se vid da si depresivna. mogoče bi si poiskala kkšen hobi????
In čisto logično je tako…. tebe ima cele dneve doma njega pa vidi samo za vikend pa še to ne vsak če sem te dobro razumel. In seveda se sama čuti kot da mu ne daje dovolj, ker je tako malo doma zato ga čez vikende razvaja jo razumem. Ti pa si seveda cele dneve doma zraven in verjetno niti ne opaziš kakšnih pozornosti. To je nekaj čisto normalnega. In verjemi če tebi nebi bilo cel teden bi tebe isto razvajala. Manj ga vidi zato ga med vikendom bolj razvaja.
tko pač je ;)skor povsod, mam brata, ista scena… ampak zakaj se obremenjevt s tem? midve s sestro mami včasih spustiva kkšno zajebantsko izjavo, drgač pa, nej mu dostavlja vse k riti, če se ji da. je pa to zanimiv fenomen. Freud bi zihr vedu…
ja…točno ta slovenska mentaliteta mam daje vn takšne jalove slonenclne. nisem feministka, sem pa kritična. zato pa najboljše ženske dobijo naši muški južnjaki…mič, ti si pa očitno tud en izmed njih
Med prebiranjem sem se spomnila, da sem imela tudi jaz podobne izkušnje, čeprav imam sestro. To je bilo pa takrat, ko sem bila jaz še doma, ona pa še v Ljubljani. Ko je ona prišla domov, jo je blo treba “pocrtat”. Sedaj, ko pa sem zaradi študija večinoma v Ljubljani, ob prihodu domov crtajo tudi mene
Mogoče je v tem fora… 
Kaj je majč, pri teb je pa očitno že dolgo suša, verjetn si preveč zagrenjena, ves čas depresivna in nekje v oblakih, zato se te pa od teh t.i. ˝slovenclnov˝ še s palico ne dotakne. No, pejd v Fužine, tam se bo našel kak pravi zate… No, kar pa se prispevka tiče, vidim jaz večji problem v mami in ne tem ˝sinkotu˝, ki najbrž ne uživa v tej pretirani pozornosti svoje mame. Jaz bi se počutil zelo neumno, če bi se znašel v tej situaciji z jabolkom. Tudi jaz mislim, da je claudika malo ljubosumna, ker si mora ona iti sama po jabolko…
Če stvar drži, potem ni stereotip
No ja pupa, prav imaš. za vse nevzgojene dedce, mamine sinčke al karkoli je že so krive izključno ženske. Eko. ne vem pa zakaj potem ravno ženske zarad tega ženejo tako paniko. So pač taki, scrkljani, komot, izkoriščevalski…pa šta. Kiri tak ni všeč, naj ga pusti pr mir. Se pa vedno najdejo ene, ki bi jih prevzgajale…he he. Tako je pač življenje.
če se to dogaja v familiji, jebiga, spet je mati kriva. Bo treba odrast, pa it od bajte pa bo. Sej ni treba do 30 al 40 leta žvet pr ta starih.
Danes se mate ta mladi tako za pametne in oh in sploh, žveli bi pa pr ta starih….
@mič in joc: Ne, nisem ne ljubosumna in nisem ne depresivna. Živim čist prelepo življenje in ga znam uživati. Ne objokujem, če mami kdaj pa kdaj pocarta brata, pravim samo, da je pač vidna razlika.
To ne pomeni, da me ima mama manj rada, sploh ne, ampak vsaka mama je, vsaj kar jih jaz poznam, do sina bolj ” ljubeča ”, kot do hčere.
In pa še nekaj, eno je, če mama svojemu sinu vse prinese na pladnju, ko je star 15 let in drugo je, če je star 25, ima službo, svoje stanovanje, resno punco. Domov pa pride ob vikendih, ko je to le mogoče, razen če ni pri starših od punce.
@ Hotimir: Ne želim živeti s starši ( po končanem študiju, ko bom zaposlena ,..). Želim si ustvariti lasten dom, tako kot sta to storila moja starša. To mi je pač vrednota.
Zato pa je bilo včasih v redu, ko smo šli za eno leto v vojsko. Daleč stran, v Srbijo, Makedonijo. Vezi so se malo potrgale in fantje smo bili bolj samostojni. Je pa res, da je tistih, ki niso mamini sinčki še vedno veliko, a ponavadi to niso tisti z dobrim plehom in neskončnimi žurkami ter vsem kar spada zraven za metromoške. Ostali pa so žal na prvi pogled manj zanimivi, saj se ne pustijo razvajati…
Če sama veš, da vaju ima mama oba enako rada, ne delaj panike iz tega. Poleg tega praviš, da je brat normalen dečko, ki mu je takšno prekomerno razvajanje odveč. Torej se ti tudi ni treba bati, da bo (p)ostal mamin sinček. Tebi ostane le to, da mamo sproti zbadaš, da se obnaša smešno.
Se pa strinjam, da je fenomen maminega sinčka problematičen.
endrug - se strinjam. vojska!!!
Zanjimivo ja
Ej poznam enga maminega sinčka…ki pa se je mami le preveč pustu. Zdej bo star 30 let, mama pa se do njega še zmerej obnaša, kot da bi jih imel 5. Prav smešno je gledat, kako po kakšni tekmi za njim leti s svežo majico in ga nadira, naj vendar pazi, da se ne prehladi. Groza 
jaoo..
tvoja mami je ris najbel faca, kua je šimfaš.. bulš da ti da keš pa pejt v šoping pa si griš zarad tega sama po kozarc mlika 
enjoy life mala 
Prepričana sem,da se v tej stvari motiš.Jaz imam tudi hčerko in sina.Ker je hči samo ob vikendih doma,je ona malo bolj pocrkljana. Sigurno pa je drugačen odnos med mamo in hčerko,kot med mamo in sinom.Pomisli malo,kakšen odnos imaš ti do mame in kakšnega ima tvoj brat.
te popolnoma razumem. prezaščitniška mama pač. tudi pri meni gre to na živce, sem pa najstarejši, mama pa zmeraj ugodi mojemu mlajšemu bratu, čeprav je dovolj star, da si sam priskrbi zadeve. malo tudi voham lenobe z bratove strani tu. mami pa “pusti bom že”, brat pa takoj ofenzivno odreagira
Mama očitno pretirava z lezenjem v rit bratu. Ampak to še ne pomeni, da je on mamin sinček. Mamin sinček pomeni predvsem, da je preveč navezan na mamo, da se težko loči od nje in posledično težko ustvari zrelo zvezo z dekletom. Značilnost odraslih maminih sinčkov je, da dajejo maminemu mnenju prednost pred mnenjem svojega dekleta. Kar zna biti za punco zelo neprijetno, sploh če mama misli, da mora imeti vse pod kontrolo. Tvoj brat je velik korak proti samostojnosti naredil že s tem, da med tednom nima stika z mamo.
Glej jz sm sam jst pa se na družinske odnose ne spoznam preveč. Je pa mogoče problem to , da se (al se nista) tvoj oče ter mati dobro razumela. Mama se je prevč na sinkota obešala - tebe jezi , da ti ni dala pozornosti , ki bi jo dobra mati dala. Ti se pa očitno bolje razumeš z očetom ,kar pa tud tvojga brata jezi. Za tvojga brata upam , da se bo čimprej distanciru od possesivne mame, enkrat na mesec pridit domov je dost ter šel svojo pot. Ti pa enako, treba bo it stran od očeta,ko boš pač finančno zmožna ter boš misla , da je prav čas.Noben od vaju ni dovžn nč staršema ter treba je it svojo pot. Ne me sprašvat zakaj , tk pač je:)