Čustva
Ko je v soboto bil, oprostite izrazu, nekakšen sindikalističen žur, na katerem je nastopala tudi Severina, sva se s kolegom odločila, da greva raje na BFM, kot pa na nek žur, ki je v prvi vrsti namenjen delavcem in njihovim družinam, ne pa vsem mimoidočim. Čeprav potem takšen žur postane kar ” žur za vse ”. In to mi ni všeč oz. nama ni bilo, zato sva jo raje ubrala na drugi konec, na big foote.
Že med potjo sva imela dokaj zanimivo debato, o čustvih. Kaj kdo in kako kdo čuti in kakšna čustva lahko človek sploh goji do človeka.
Sprva je bil pogovor spontan in niti ne tako razmišljajoč, ampak ko sva pred koncertom zavila še na teraso tamkajšnega bara, je pogovor o čustvih začel dobivati večji pomen.
Ob pripovedovanju različnih zgodb, ki so se nama že dogodile in kako močno so te zgodbe vplivale na najina čustva oz. čustva vsakega posameznika, sem enostavno ugotovila, da je to lahko nekaj najbolj zakompliciranega v življenju.
Stalno se mi v glavi rojevajo nova vprašanja zakaj tako in zakaj ne tako, ampak kje najti odgovor. Namreč, ko me nekaj res prizadene, grem težko naprej, ker ne morem mimo preteklosti, ampak problem je, ker če ne grem mimo preteklosti, ne morem naprej. Ostanem tam, kjer sem pač ostala.
In ko mi kolega poskuša dopovedati, da moram v življenju malo več tvegati in manj igrati na ” sigurno karto ”, spoznam, da bi ga morala poslušati, a kaj ko sem ziheraš in hočem zagotovo nekaj preboleti in šele potem nadaljevati drugo pot.
Kaj mi je želel s tem povedati, niti ni pomembno, to je stvar zasebnosti, ampak gre se za to, da ima dejansko prav. Prehitro se zaletim z glavo v zid in potem ne morem naprej.
Mogoče na vse to vpliva tudi horoskop in te zadeve, ampak v to ne verjamem kaj preveč, je pa res, da zna včasih biti precej dobra tolažba. Seveda pa je to daleč od realnega.
Bojim se tvegati, čeprav vem, da se s tveganjem včasih veliko profitira…
8.07.2008 ob 12:55
glede na kao sindikalističen žur….joj dekle….ne tk mislt…že ris de je blu na žuru tričetrt zaposlenih in njihovih družin, ampak je blu tud velik ostalih ljudi ki nimajo nobene zveze s tem.pa so se še zmeri zlo lepo zabaval.važno je druženje ne pa de se grima kdu komu pripada. glede čustev…ni fajn se preveč zaletavat u zid kr tu fejst bali…govorim iz “izkušenj” če loh temu tak rečem.preveč se pa tud ne zanašat sam na razum, kdaj je fajn ubugat srčk ane.čeprou pr men zmirej vse adpavi:) pačas pa bu.
8.07.2008 ob 16:21
“sindikalistični žur”???
hmmm ti pa nma drgač use tu jemleš…..3/4 delauceu????prej bi rekla 1/2 južnakou, 1/4 delauceu in 1/4 ostalih,…….pač men je biu žur pouprečn,lah rečem de sm bla zlooo razočarana nad musko (ptujskih 5 & “severina”), navim no namist de bi en slouensk bend najel in bi špilu ne pa tist jug od juga……..prou PUDN OD PUDNA…….sm se imila u nedejle 1000x bulš ka sma šli na privat žur u Lazec z imenom RUJ MALINE,de naboda maline rule tebe
……uadbit žur mpa folk…….
9.07.2008 ob 23:11
Jest sm biu tut ziheraš…pa nism več..pa se imam bolš
10.07.2008 ob 12:38
tak žur na konc izpade kot eden izmed boljših
jah čustva; o tem bi se dalo razglabljat zelo dolgo časa…. 
10.07.2008 ob 13:39
čustva ja, nekaj čudnega. tako kot ljubezen so lahko čisto zaigrana ali samo trenutna …
10.07.2008 ob 18:05
He..no jest sm pa košarko igral za eno od firm pa tud nimam noebene veze z Hidrio
Drgač si pa fajn tisto glede čustev napisala
10.07.2008 ob 20:46
@ vyagrah: taki žuri me pač ne ganejo, se ne počutim..
@ Tadej: Ne vedno, ljubezen lahko mine, čustva pa lahko še vedno ostanejo… , ni pa nujno.
@ klemenix: upam, da ste zmagali
P.S. Zdaj bo kmalu prvenstvo a ne?
( aja, kako gre pa kaj z objavo posta? 
)