Super in sploh odlično, da imamo novo verzijo WordPress-a. Vsaka osvežitev in sprememba je namreč več kot dobrodošla.
Seveda pa ima vsaka stvar, poleg prednosti, tudi slabosti, zato me zanima, če so se še komu zbrisali komentarji, ali pa imamo to nesrečo samo jaz, Blazz in andraz182 ?
Če si blond in imaš veliko oprsje, si lahko vse. Kriza.
Zanima me, kaj se dogaja v zraku. Je tam gori kakšen hudič, ki smo se mu res zelo zamerili in nas kaznuje tako, da meče letala nazaj na zemljo.
Pred dnevi smo bili namreč deležni novice, kako je strmoglavilo letalo, ki je bilo namenjeno na Kanarske otoke. O žrtvah ne bi, ker vsi vemo, kakšen davek so terjale. Pa vseeno. Tragedija, ki je marsikomu spremenila življenje za zmeraj.
Le nekaj dni zatem strmoglavi letali v Kirgiziji, ki je število več kot prepolovil v primerjavi s tistim v Španiji.
In danes, ko prebiram spletni časopis, zopet: Letalo, ki je bilo namenjeno v Barcelono, je moralo zasilno pristati v Munchenu, kjer so potniki, k sreči, ubežali katastrofi. Letalo je kasneje zagorelo. Žrtev tukaj ni bilo. Vsaj nekaj.
Ampak človek se dejansko vpraša, kaj je tega treba. Zakaj morajo umreti ljudje, ki so povsem nedolžni. Gre za človeško napako ali višjo silo?
Verjamem, da če bi bila letala dodobra pregledana, marsikatero od njih ne bi strmoglavilo. Seveda je lažje reči, da je letalo spravno in da bo vse v redu. Saj je. Ampak samo do takrat, dokler se kaj ne zgodi. Ko pa se, krivca ni nikjer, nihče ni kriv, vsi se potuhnejo.
Niti pomisliti nočem, kako se recimo počuti odgovorni, ki je podpisal, da je letalo spravno, nekaj minut kasneje pa zagori nad letališčem samim. Verjetno ni hujše kazni za njega, kot ta, da mora s tem živeti vse življenje.
Ampak seveda, kdo sploh je kriv? Vsak se zgovarja na drugega. Tudi če bi odkrili pravega krivca, kakšna kazen je sploh primerna?
Res je, vsak se lahko zmoti, vsak lahko naredi napako, saj nihče ni popolen. Ampak drugo je, če napako naredi vrtnar in posadi rožo v napačen lonček, drugo pa je, če napako stori zdravnik in človeka pošlje v smrt. Napake, ki se jih naredi na ljudeh, so drugačne od ostalih. Gre za življenje in gre za smrt. Čeprav napake nihče ne naredi namenoma. Se pač zgodi. Tako je to.
Zato se velikokrat vprašam, kaj se godi nad nami. Komu smo se tako močno zamerili, da nad nas pošilja zlo. Letalske nesreče, neurja, ujme, vojne,… In na drugi strani, kdo nas ima tako rad, da nad nas pošilja sonce in vesele trenutke življenja.
Gre za povsem narobe svet. Včasih se mi zdi, kot da je to kazen za naše brezpametno trošenje in onasneževanje, spet drugič se mi zdi smešno, da na to sploh upam pomisliti.
Dejstvo je, da nevarnost preži vse okoli nas, kar lahko največ storimo, je to, da smo čim bolj pozorni na dogajanje okoli nas. Na takšen način se lahko obvarujemo uličnih tatov. Ali pa če poslušamo vremensko napoved in ko napovejo, da bo neurje res hudo, zapeljemo avto v garažo, pod streho in zapremo okna. Pridelke in ostala poslopja zavarujemo pri eni izmed mnogih zavarovalnic. Itd…
Marsikaj lahko storimo, da se obvarujemo pred ” zlom ”, ne vem pa, kaj lahko storijo ljudje na letalu, ki dobesedno pada in gori v smrt. Lahko jim je samo žal, da so zamudili kakšen lep in pomemben družinski dogodek ali pa da so partnerju in družini premalokrat rekli, da jih imajo radi. Da bi življenje zajemali z veliko žlico, ne pa bili po nepotrebnem omejeni.
Veliko je idej, rešitve pa ni.
Narava pa je krila dala samo pticam, letalu pa ljudje. Mati narava pač prevladuje, ampak mi pa rabimo leteti, spoznavati svet onkraj oceana. Rabimo živeti. Ampak saj so tudi včasih, ko so letele samo ptice, po štirih nogah so hodile samo živali, po dveh pa ljudje. Čas, ko so na eni strani obstajali lovci in na drugi nabiralci.
Ampak danes to pač ni več mogoče, razvoj, ki ga ustvarjamo ljudje, je neverjeten, nepopisen. Je prečudovit. Ampak na žalost nihče ne računa na posledice.
Tako pač je. Zemlje se ne da držati v rokah ( razen globusa ).
Zanima me ali je še kdo, ki je na tej ” zadevici ” samo prijavljen, uporablja pa jo ne?
Namreč, še nekaj let nazaj, ko je bil še zelo aktualen Irc, se spominjam, kako so vsi oz. še bolje, smo se vsi v generaciji posluževali tovrstne komunikacije. Kmalu je sledil ” propad ” le tega, saj ga je nasledil dokaj super Msn. Če ga nisi imel, si bil out.
Bilo je super, ker si na listi lahko imel samo tistega, ki si ga hotel imeti, ” pogovor ” pa je bil bolj pristen. Ampak s časom ugotoviš, da je to popolno zabijanje časa v prazno, saj bi bilo bolje, če bi s to osebo odšel na kavo in se pogovarjal iz oči v oči. Ok, drugo je, če je govorec iz oddaljenega kraja, ampak res je smešno, da se recimo s prijateljem, ki je doma v sosednji hiši ali ša slabše, v sosednjem stanovnju in se z njim pogovarjaš prek msn-ja. Ah ja…
Ob vse novejših različicah msn-ja pa se je pojavil še Netlog, ki ga je že večkrat omenil klemenix, še prej Facebook itd. Vse skupaj je zabijanja časa v prazno, ampak včasih, zlasti ko je slabo vreme ali pa ko so vsi ostali na morju, je prav fajn pobrskati tudi tovrstne ” komunikacijske ” strani. Vsaj čas mine hitreje.
P.S. Ko sem v enem izmed mojih prejšnih postov omenila, kako dolgo je bilo treba čakati Blazz- a, da je našel čas za kavo, moram dodati še, da bi se vse tisto, kar sva se ” zmenila ” v slabih dveh urah, lahko pomenila tudi prek Msn-ja, seveda v različnih intervalih, ker dve uri pred računalnikom je zame preveč, ampak a ni lepše iti na svež zrak, se usesti na teraso tamkajšnega bara in v miru popiti kavo ter ” po babje ” počvekati? 
Pa lep pozdrav
Ne vem zakaj, ampak počutim se srečno. Preprosto, kaj ne?
Sicer pa je sreča relativna, ampak včasih nastopi dan, ko res ne vem kam se dati in kaj početi. Ponavadi takšni dnevi prinesejo s seboj še kopico drugih malih težav, ki se zdijo momentalno nerešljive.
Ta trenutek pa sem, kot sem že rekla, srečen človek. Pa niti ne vem zakaj. Mogoče zaradi tega, ker lahko ležerno postorim prav vse, kar se mi zahoče ali pa zato, ker imam občutek, da me čaka nekaj lepega.
Bomo videli…
Dragi bralci bloga, lepo vas prosim, da čestitate Blazz - u, ker mu je res po zeeeellloooo doooooolllgggeeeem času le uspelo najti čas oz. ga uskladiti z mojim, da sva lahko šla na kavo oz. jabolčnik. 
Jap, obljubljena pijača se je tako le uresničila po… hmm… dobrih dveh mesecih? Naj omenim še, da zadnjič, ko sem bila z bratom na pijači, je Blazz sedel tri mize stran od mene, pa ga nisem prepoznala. In to zato, ker se je v tem času ostrigel in ga sploh nisem prepoznala. Sorry
Sicer pa je tale naš Blaž prov fajn fant, pa še samski je, tako da punce….
Žalostno, da nas iz dneva v dan vse bolj ” bombardirajo ” s poceni risankami, v katerih nastopajo različna superekstra bitja, ki so lahko obenem slaba in dobra. Ta bitja uporabljajo vsa možna orožja in načine, s katerimi bi premagali nasprotnika in s tem okrepili svojo moč.
Na risanke, ki jih je gledala naša generacija v otroštvu in pa seveda še nekaj generacij pred nami, se velika večina spominja z nasmeškom, kako dobre so bile te risanke.
In res so bile. Bile so pristne, otroka so nasmejale in bile so ” zdrave ”. Junaki risank se niso pretepali in pobivali med sabo. Konec pa je bil vedno srečen.
Pred leti so na komercialni televiziji še objavili kakšen dober animiran risani film, ki je bil dolg dobre pol urce, v njem pa so nastopali junaki, ki so na lep in zanimiv način prikazovali različne danosti sveta: kaj je prav in kaj ni, kaj je dež, kaj je sonce, kaj je družina, … itd. Lepo jih je bilo pogledati in zato tudi vredno vstati ob 8ih zjutraj.
Ko danes nisem mogla spati, sem vstala že ob pol osmih in nadobudno čakala na risanke in moram reči, da sem bila presenečena. Komercialka je predvajala dokaj ” zdrave ” risanke, sicer bolj moderne, ampak ni bilo nekih čudnih bitij. Čeprav je res, da risank še ni konec…
Pri preklapljanju programov pa sem bila še bolj presenečena. Nacionalka namreč predvaja Smrkce. Ja, dobre stare Smrkce. Smrketo in tidam tidam tidam :) ( Punca, ki vedno da 
) In pa Gargamel, Štrumf… pa ata Smrk..
Ja, pohvala nacionalki. Presenetila me je.
Sicer pa, še kdo pogreša Pink Panterja?
