…:::¤ ClaUdyka ¤:::…

”Uspešen moški je tisti, ki zasluži več kot lahko njegova žena zapravi. Uspešna ženska je tista, ki najde takega moža.”

Malo sem brskala po internetu in tako sem naletela na ” moderne ” pregovore. Na blog pa sem ga napisala zato, ker me ob branju le tega, nekaj močno zmotilo. Namreč veliko žensk res verjame tej zgodbici, da bo njeno življenje najboljše, če si bo dobila moža, ki bo delal res dobro in pri tem še bolje zaslužil, da bo tako lahko trošila.

Ampak vseeno se mi zdi, da dandanes temu ni več tako. Že res, imamo ” moderne ” ženske, ki si želijo biti samostojne in pri tem jih podpiram, sama pa ravno nisem pristašica takšnega življenja.

Včasih je status moža določal tudi status žene, danes je lahko tudi obratno. Imamo uspešne ženske, ki imajo boljše delo, boljšo službo in plačo, kot pa njihovi možje. In te moške družba še vedno ocenjuje za copate. Določeni mislijo, da bi morala ženska sedeti doma in skrbeti za družino in gospodinjstvo. Biti bi morala ” Cankarjanska ” mati. Mož pa bi moral skrbeti za družino s finančnega vidika.

Zdi se, da ljubezen pri tem nima velikega pomena.

Osebno menim, da si morata partnerja deliti dolžnosti, ki jih zahteva družina in skupni dom. Ravno tako, kot lahko moški pomaga pri kuhanju, lahko žena pomede okoli hiše, opere avto, pobarva balkansko ograjo,…

Saj vendar živita skupaj zato, ker sta si bila všeč in ne zato, ker se nebi marala. Če je seveda vse normalno, če ni to zveza zaradi interesov staršev in podedovanja hudega kapitala,… Kar pa se danes dogaja vedno pogosteje.

Torej, pregovor, ki je kao ” moderni ”, ga zanikam. Meni ni všeč. Deluje mi kot nekakšno ” izkoriščanje ” moškega. Malce samostojnosti je vseeno treba imeti.

Pregovor preveč poudarja denar. Seveda ga ni slabo imeti, nasprotno. A spet ne toliko, da med partnerjama prinaša konflikt.

In ja, ženska lahko vedno več zapravi, kot pa zasluži moški. Verjemite. Tudi če gre za ogromno visoke zneske. To smo pač ženske.

Se vozi Rop po deželi v svojem BMW-ju, kar se zgodi, da prileti na cesto svinja. Voznik ni mogel ustaviti in je svinjo zbil. Rop in voznik stopita iz avta in si ogledata svinjo.

“Vraga,” reče Rop, “ljudem je treba povedat, da sva jim povozila svinjo. Že tako so dovolj revni… Samo če grem jaz, me bodo še fental! Pojdi raje ti!” rece Rop vozniku. Voznik skomigne in se odpravi v bližnjo vas, medtem ko ga Rop čaka pri avtu. Po nekaj urah je že zaskrbljen, da vozniku niso res kaj naredili.

No, proti večeru se voznik le vrne, pijan, da zase ne ve, in očitno mu nič ne manjka. “Ja, kako ti je pa to uspelo? Mene bi fental, tebe so pa celo napil! Kako, vraga, ti je to uspelo?” je ves zacuden Rop.

Voznik pa mu mirno odgovori: “Jah, hk, nič ne, šel sem v vas in tako rekel ljudem: - Pozdravljeni, jaz sem, hk, Ropov voznik. Povozil sem prasca…!”

P.S. : Da ne bo kakšen občutek diskriminacije, zaradi mene ga lahko zamenjate tudi z Janšo, mi je vseeno. Naša državo oz. politični režim bi bilo tako ali tako treba poslati v tri pisane marjetice.

Vsak oz. vsaj večina ljudi si želi, da se nekoč odseli na svoje, v stanovanje, hišo ali kamor že pač. To pa se ponavadi zgodi že v mladih, študentskih letih, ko se jih večina vsaj med tednom ” odseli ” od doma v stanovanje, kjer živi študentsko življenje.

Pri tem seveda plačuje najemnino, ki si jo, logično, deli še z drugimi študenti. Alternativa je seveda študentski dom, ampak to zame ni. Vsa leta sem bila namreč navajena imeti svoj mir v sobi in se v miru učiti. Za dom verjamem, da mi to ne bi uspelo, medtem ko je to v stanovanju veliko lažje, je pa res, da istega mira, kot je doma, ga tudi v stanovanju ni.

Problem pa se pojavi, ko je treba stanovanje poiskati. No, seveda je naprej potrebna prava druščina, ki se najde skupaj. In ja, to nam je zelo dobro uspelo. Štiri študentke, dve žirovki, ena celjanka in seveda moja malenkost.

V ponedeljek smo se tako odpravili, seveda skupaj s starši, ker bodo v večji meri plačniki oni, proti Kopru, kjer je že bilo ogledano stanovanje. Sicer samo po slikah, ampak ok. Cena naj bi bila 170€ + stroški, s tem da ima stanovanje možnost subvencioniranja.

In nadaljevanje: šok? S stanodajalcem se dobimo pred stanovanjem, ki moram priznati, je lep, dokaj nov, pogled na morje in obrnjem stran od ceste in ima parkirni prostor. Superca.

Vse štiri smo navdušene, toda navdušenje hitro mine, ko stanodajalec pove, da je stanovanje sicer od njegove mame, ki je pisano na njeno podjetje, ampak ker gre mama letos v penzijo, stanovanje ne more biti več subvencionirano, kar pomeni, da je ceno dvignil na 180€ + stroški. Torej, če smo pošteni, skupaj s stroški nas ( bo ? ) stalo okoli 220-230 € mesečno.

Stanodajalec bo oz. naj bi za 53kvadratov mesečno dobil okoli 900€. Khm? Je že res, obala je draga, se strinjam in smotrno je razmišljati, da bi stanovanje dobili spod 200€ mesečno ( seveda skupaj iz stroški ), ampak človek računa še na subvencijo in smo hitro na 180-170€, kar pa je sprejemljivo.

Saj ne rečem, raje 10€ več kot manj. Nočem imeti stanovanja, kjer se okna ne tesnijo dobro, ali kjer ni sončne lege ali pa da ni parkirnega prostora. Pač mora biti v redu.

Ponudbe še nismo popolnoma sprejele, še vedno čudežno čakamo na boljšo ponudbo oz. da ceno spusti za 10€. Ampak vemo da jo ne bo, ker če ne bomo sprejele mi, bo pa kdo drug. Se razume.

Ker pa sem vseeno malo sitna, sem za foro poklicala stanodajalca, ki oddaja stanovanje v Kopru - Semedela. Tisti, ki Koper vsaj malo poznate, veste da je Semedela nekakšno ” predmestje ” Kopra. Pričakovala sem, da bo cena okoli 150€ + stroški. Seveda zaradi oddaljenosti. A sem se zmotila, 200€ + stroški in ravno tako nima možnost subvencioniranja. Zanimivo.

Klicarjenje je bilo na višku, ugodne ponudbe so že oddane trenutnim študentom, ki bodo najemnino podaljšali za naslednjo leto, ostali pa različno. Saj so cene tudi pravšnje, a kaj ko stanovanje ne nudi tistega, kar mi rabimo oz. je premajhno ali pa preveliko, da bi tako rabili vsaj še dve študentki. 6 babnic na kupu pa je že več kot preveč.

Stanodajalec, ki je naš do zdaj edini možni ponudnik, je rekel, da stanovanje je podražil tudi zaradi tega, ker je bila lani tako visoka inflacija. Rekel je, da če je vse šlo gor, potem mora tudi stanovanje.

Ja, res je. Ima čisto prav, ampak kaj pa plače? Saj ni problem 10€ ali več, sploh ni to, ampak način, kako je to izrekel in obrazložil.

Res ne vem, kdo koga, oprostite izrazu,  nateguje.  Država državljane, državljani državljane in na koncu sami sebe.

Dejstvo je, da stanovanje rabimo in da bomo zanj plačale toliko, kot bo pač cena. Če je vse tako, kot mora biti, potem se pri ceni ne komplicira, če pa ni, pa se. Logično.

Sicer sama pri sebi vem, da to stanovanje bo ” naše ”. Saj je lepo, takšno kot mora biti. 10 min peš do faksa in to je to. Odlično.  Kaj sploh sitnarim?

Mogoče zato, ker sem pozabila šteti še gorivo za avto, hrana ali boni ( kar že pač ) pa ok, vinjeta, ampak tista je itak đabe in hvala ne vem komu, da so jo ”izumili”.

Mesečno torej okoli 350 - 400€. Pošteno. S tem da stanovanje mi financirata starša,  ker pravita da je ” naloga ” staršev otroka pripeljati skozi šolanje. Za ostale traparije pa naj skrbim in financiram sama. In tako tudi je in tako se mi zdi tudi prav. Pač je treba žrtvovati vikende pa še kakšen dan v tednu za delo, da se zasluži za ” traparije ”.

In ja, komaj čakam oktober, Koper, faks, drugačno življenje,… ( pa naj ima stanodajalec tistih nekaj evrov več, važno da smo cimre ” ta prave ” in da se razumemo, ter da je stanovanje fajn; vseeno pa gre za nategovanje )

Ne da se mi…

• pisati po blogu

• komentirati ostale poste drugih blogerjev

• učiti za ustno maturo

• posojati avto staršem, ker je njun na servisu

• prenašati očeta, kako je že star, ker je letos dopolnil 5o let

• prenašati mamo, kako se pritožuje, ker bo čez tri leta ravno tam, kjer je danes oče

• brata, ki je komaj preživel prijateljevo poroko ( baje, da je bilo pestro )

• Angelce Likovič v Tv Klubu na Pop tv-ju

• prenašati to trapasto, mrzlo vreme

• čakati petek ob pol petih popoldne ( vprašana matematiko )

• čakati soboto, ko sem 9.15 vprašana slovenščino

• čakati 10 min v baru, prej kot se natakarica spomni priti do mize

• čakati poletja in morja, počitnic

• čakati faks

• čakati…. ne vem, še marsikaj

• …

Še dobro, da gremo juter z bodočimi cimri gledati stanovanje v Koper, vsaj nekaj Upam da bo OK, ker se nam res ne da gledati in iskati še drugih, upamo namreč, da bo prvo stanovanje zadetek v polno Optimistke? Najbrž. Ampak za 170€ in po slikah sodeč, bo že ok.

In ja, jezi me, ker grem v Koper, pa ne bo vremena, da bi se vrgla v morje in poležala dve urci na plaži…

Teden, ki se počasi končuje in ta ki prihaja, sovražim ga. Na živce mi gre. Čakam soboto, da bo ura pol desetih popoldne in končno konec. Angleščina ustno je itak đabe.

Samo še 6 dni…

Po dolgem času sva se zadnjič enkrat srečala s kolegom, s katerim se nisem videla že dolgo časa. Zmenila sva se za pijačo, da se pogovoriva o vsem, kar se nama je v tem času zgodilo. Datum in ura je bil danes zvečer v enem izmed mnogih lokalov.

Ker pa sva se danes zjutraj slučajno srečala pred trgovino, sva spotoma zavila še v sosednji lokal na jutranjo kavico. Vmes so ljudje prihajali in odhajali, med njimi tudi najin znanec, s katerim smo se lepo pozdravili in nasmehnili. Je pa res, da nama je namenil čuden, sumljiv pogled. Zakaj, nisva imela pojma.

Urca je tako hitro šla mimo in tako sva se poslovila in zmenila, da se vidiva zvečer še enkrat. Seveda v istem lokalu. Zmenjena sva bila ravno takrat, ko se je začela tekma Hrvaška-Nemčija. Ja, bilo je polno nogometnih privržencev, a midva na to nisva bila pozorna, pač pa na najin pogovor. Ja, človek si ima po dolgem času za povedati veliko.

Istočasno pa vstopi skozi vrata tudi tisti znanec, s katerim smo se že zjutraj pozdravljali. Tokrat nama ni vrnil pozdrava, namenil je le tog, začuden pogled. Nekaj ga očitno tišči.

Tekme je bilo kaj hitro konec, čas je letel kot bi mignil. Ob koncu tekme sva se tako odločila še za eno pijačo, nakar pristopi prej omenjeni znanec, brez pozdrava, ogovora, lepega pogleda, do naju in reče: ” A vidva hodta? ”

Halo?!?! Tudi če bi, bi rekla ne, ker to se tako ne vpraša, sploh ne na tak način. Če bi vsaj že pozdravil prej. V nadaljevanju je rekel, da naju je videl že zjutraj in to se mu zdi sumljivo.

Razumem, res je imel že malce pod kapo in trenutno živi bolj stresno življenje, ampak pri 30-ih bi pa vseeno lahko pokazal malce bontona. Oz. spoštovanja do nekoga, ki sedi za mizo in se meni osebne stvari.

Drugo bi bilo, če bi on tiho prišel do mize in na lep način vprašal kako sva in pri tem omenil, če se med nama kaj plete, ne pa tako, kot je to storil on.

Njegova izjava me je šokirala, ne zaradi vprašanja, pač pa zaradi pristopa in načina kako je to izvedel. Tukaj botonskih načel ni bilo prisotnih, žal, in to me pri ljudeh moti. Zakaj se ne da biti uvideven, spoštljiv do nekoga, za katerega se vidi, da je v pogovoru z nekom.

Sicer pa ja, saj upoštevam dane okoliščine, kot je evforija nad nagometom, kakšno pivo preveč, ampak vseeno. To res ni bilo lepo od njega, sploh ker vem, da si bo to drugače razlagal in govoril okoli, kar ni res. Je namreč kot ” putrovka ” ( putrovke so ženske, v Idriji jim tako pravimo, ki konstantno opravljajo in se zbirajo 15. in 20. na starem mestnem trgu, kjer vlečejo svoje čenče).

Saj ne rečem, če bi blo res ali da bi kaj kazalo v tej smeri, ampak da mora nekdo tako napasti dva, ki se dolgo nista videla, mi ni lepo. Ampak kako naj bi on to vedel.

Sicer pa mu je že oproščeno

Ja res je, sej so lepi, sexy, nekateri celo greha vredni… ampak to ni dovolj, sploh če imajo bolj kot ne prazno glavo. Ali pa če izjavljajo izjave, kot jo je nekdaj izjavil Cime: ” Pozdravil bi starše, še posebaj očeta in mater. ”

Nogometaši veljajo za bolj kot ne ” neumne ” ljudi, ki po večini niso končali srednje šole oz. se jo sploh niso lotili. Vsi seveda ne. Skupno jim je to, da živijo dobro ( z vidika finančnega stanja ) življenje. Če so seveda dobri. Če ne so pa itak eni navadni lulčki, ki letajo za žogo iz enega konca na drugi konec igrišča.

Hja, ta lepota zna biti mamljiva, ampak rajši nekoga, ki nima atletske oz. športne postave ( oz. da ni nek hudi športnik, ki ga obletavajo vse ” bejbe ”, on pa se ne more odločiti katero bi –mogoče se previsoko ceni:P ) ampak ima glavo na mestu. That’s what I want

P.S. : Sam vseeno, punce, so a ?

Na 24ur.com sem prebrala novico, v kateri piše, da se je Bush(man) (končno) odpravil iz naše države. Baje je okoli 16.ure zapustil Slovenijo in nadaljeval pot proti Nemčiji.

Baje je bil nad obiskom v Sloveniji navdušen in dejal je tudi, da se bo nekega dne vrnil, kot turist namreč, saj bo kmalu upokojenec.

Kot da te želimo še kdaj videti, sploh pa, ker bo ob prihodu v Washington zagotovo že pozabil, kje je Slovenija ali pa jo bo, kot lapsus, zamenjal s Slovaško. Kar pa ni nič novega.

Ali res ne moremo nič storiti na naši prepoznavnosti? Ali res ne moremo biti toliko pametni, da bi se znali dobro promovirati? Zakaj ima države tako slabe interese glede tega oz. jih pokaže zgolj z ” I feel Slovenia ” citati?

Saj ne pravim, da je to preprosto, ampak saj vendar imamo toliko pametnih glav, ki delujejo na področju turizma, komerciale itd., ki bi lahko kaj storili oz. dali nek povod.

Je pa res, najprej bi morali pospraviti sami pri sebi in se potruditi, da bi vsak kraj zaživel, da bi bila okolica urejena ( saj stanje se iz dneva v dan izboljšuje! ), da bi imeli dobro gostinsko, turistično ponudbo,… Ma karkoli.

Res se ne znamo iti turizma in zato tudi peša prepoznavnost.

Ko smo včeraj zvečer gledali večerni dnevnik, je oče mimogrede rekel: ” Že vem, kaj bi blo dobro za našo prepoznavnost. Ziher bi nas vsi poznali. Izvesti bi morali atentat na Busha. ”

In ja, izjava tedna. Res je, to bi bila dobra prepoznavnost, sam obisk Busha pa to v svetovnem merilu prepoznavnosti ne pomeni nič. Ok, tja pa sem bo kdo zasledil, da se je Bush nahajal v Sloveniji, ampak kje točno je to, pa niti ni več važno.

Pogrešam reklamo: Slovenija, obljubljena dežela, ki je nekoč lepo predstavljala lepote Slovenije, danes pa se mi zdi, da tega ne znajo več narediti. Pa čeprav je denarja dovolj.

Nekoč mi je sošolec rekel, da bo tudi v Slovenij Nemčija čez 10,15 let. ( Mislil je seveda v gospodarskem razvoju ). Ampak dragi sošolec, pozabil si na to, da tudi Nemčija čez 10 let ne bo več to, kar je. Bo 10, 15 let v napredku.

Je zmotno, če imamo za vzor Nemčijo? Osebno mislim da ne, ker je najmočnejša v Evropi, ima dobro gospodarstvo in ostali razvoj. Je pa res, delavski razred pa je tako kot po celi Evropi tudi v Nemčiji preslabo plačan. Na žalost.

Mogoče v Sloveniji manjka Merklova, ki ima zelo dobre ideje. Je patriotisična in to mi je všeč. 

No ja, od Slovenije čez lužo in nato nazaj. Ja, preveč časa imam in zato malce bluzim, ampak ne glede na to, ni države na svetu, ki bi lahko v tako kratkem času videl toliko veliko stvari. To pa je prednost majhnosti. Le izkoristiti je potrebno znati.  To pa nam še manjka….

Risanka, ki je za moje mnenje bila in je najboljša. No ja, pesti za najboljšo risanko, bi držala še za palčka Smuk in pa Smrkce, vendar sem mogoče kakšno leto premlada, da bi se jih dodobra spomnila. V glavi prebivajo le kot bežen spomin.

Ta lesena dva pa sta vedno zakon, sploh tiste ” ta stare ” risanke. Všeč mi je, ker je preprosta, je smešna in po eni strani tudi poučna. To vidim predvsem pri mojih sestričnah, ki so mimogrede za moje mnenje preveč podivjane in scartane. Ampak ko gledajo to risanko, se marsikaj naučijo, recimo to, da je treba neko stvar postaviti drugače, ker če ne se bo podrla, kot pri Paku in Maku. Vsaj nekaj so se naučile.

Filmska industrija je danes nemogoča. Prodati nekaj, tudi če ni dobro, ampak samo da se zasluži. Televizijske hiše pa to kupijo, sploh če je poceni. In tako imamo razno razne risanke z roboti, superextra man-i itd. Risanke ob vikendih dopoldne preprosto niso več zanimive ( že dolgo ne ). Spominjam se, da sem lahko vsak vikend vstala pred osmo, da sem ulovila najboljše risanke, danes pa, ko bi jih še vedno, mi ni do tega, čeprav vedno vstanem pred pol deveto. Pač ne morem spati.

Problem je, ker današnje ” nasilne ” risanke otrokom ne prinašajo ničesar dobrega. Na eni strani jih poneumljajo s tem in na drugi s Telebajski. Mimogrede, telebajski sploh niso bila slaba ideja, ampak ko vidim, kako se je moja sestrična poistovetila z njimi, potem vem, da se lahko tudi nek fant tako močno poistoveti z likom iz neke risanke, ki se tepe, strelja, se spreminja v robota, žival itd.

Vse lepo in prav, ampak se mi zdi, da morajo danes starši otrokom ob gledanju risank posvetiti več pozornosti, da njim povejo kaj je realno in kaj ni. Čeprav Tom& Jery nista idealen zgled, ko se drug drugega vlečeta za rep in lovita po hiši.

Ampak fora je v temu, da ko je na sporedu slednja risanka ali pa Pink Panter, ta lesena dva,… to gledajo vsi, stari in mladi. Pri tem pa se vsi nasmejimo, kar pa je najpomembnejše

P.S.: Za objavo tega posta me je navdušil oče ( ali kot mu včasih pravim - ati ). Popraviti je bilo namreč treba balkonsko ograjo oz. potrebno je bilo zamenjati par lesenih desk, ki gradijo ograjo. Seveda je to delo za enega človeka, ampak naš ” stari ” to zelo težko opravi sam. Če drugega ne, mora imeti nekoga zraven vsaj za družbo.

Včeraj pa, ne boste verjeli, ob pol šestih slišim, da nekaj ropota. Ja, naš ati je vstal ob petih ( mimogrede, starša nikoli ne vstaneta pred osmo, ker gostilniški poklic tega ne zahteva. Je pa res, da pred eno ponoči ne gresta spat ) in se sam! lotil popravljanja ograje. In ja, ob osmih, ko sva z mamo vstale, je bilo na balkonu tako, kot to počneta ” ta lesena dva ”. Seveda pa končni izdelek ni izgledal kot njun produkt. ( Če bi bil, verjetno ne bi objavila tega posta )

In začelo se je…

Veliko število fantov oz. moških bo nekaj časa priklenjenih pred televizor, ob sebi pa 6pack in kakšen mini prigrizek. Vse to bo vključevalo še glasno navijanje, bučanje, kreganje, tuljenje, veselje,…

Na drugi strani punce, ki bodo užaljeno ostale same, češ kaj je potrebno tega fuzbala.

Ampak obrnimo zadevo na pozitivno stran, v tem primeru v prid moškim; punce, ne veste kako moški trpijo, ko morajo z vami po nakupih? ( Naj omenim, sama s tem nimam problemov, ko rabim kakšno novo obleko, se z Blazz-em odpraviva v LJ, kjer v dobri uri nakupiva vse kar rabiva; nihče namreč ne prenaša dolgih in napornih nakupov, njegovi in moji prijatelji pa).

Kje sem že ostala? Aja, nakupovanje vs. nogomet. Hja, tako je. Vsak ima svoje veselje in v zvezi je pač potrebno potrpeti in sprejeti kakšen kompromis.

Tako da punce, pustite svojim boljšim polovicam, da uživajo tistih nekaj minutk pred TV-jem. Konec koncev, vsak ima svoje veselje, ki ga mora ohranjati ( ne najdem primernejšega izraza ).

Fantje, vam pa je itak že oproščeno, saj morate baje nositi polno vrečk razno raznih oblek iz trgovin

Pa dobro navijajte

Ne dolgo nazaj sem se mudila na enem izmed mnogih slovenskih forumov, ki je namenjen bolj ali manj ženski populaciji. Gre za forum, ki je poln brezveznih tem in sploh komentarjev, ki nastopajo v obliki pomoči. Ja, to je Cosmopolitanov forum.

Priznam, dolgo nazaj sem bila prijavljena tudi sama, pa sem pozabila geslo že pred časom in po eni stran prav super da sem ga. Ko pa se včasih, recimo ob slabem vremenu in ko se nobenemu ne da nikamor, je prebiranje le tega zanimiva popestritev dneva. Prava mala komedija v besedi.

Formurašice pišejo popolnoma vse, tudi tisto, kar je za moje mnenje popolnoma brezveze. Se pa seveda najdejo tudi fantje, ki le te dodobra ”zabijejo” s svojimi izjavi In treba je priznati, povsem zasluženo.

No ja, najdejo pa se tudi mladostniki, stari okoli 15 let, ki sprašujejo, zakaj je njihova erekcija tako šibka ali dekleta, ki ne vejo, kako naj fantu poveju, da jim je všeč.

Ah ja,…

Razumem, če bi bila vprašanja konkretna in res takšna, na katerega bi lahko nekdo podal svoje subjektivno mnenje s tega stališča, da človeku res lahko pomagaš. Ampak to je seveda mogoče le ob pametnih vprašanjih. Ne pa ob vprašanju kot je recimo ” Zapustil me je fant, kaj naj storim? ” ali pa ” Sem devičnik, kaj zda? ”. Zanimivo vprašanje je tudi ” Ali je narobe, če si v zvezi, pa premišljuješ o nekom drugem? ”……. Joj joj, ženske, a nimate nobene domišlije, da bi našle same odgovor na vprašanje?

Ampak to so vprašanja, ki sodijo v temo ” Ljubezen in seks ”. Kaj šele druge, kot so ” O moških ”, ” Čustva ”,… itd.

Punce, fantje, res postavljajo vprašanja, ki so popolnoma, za moje mnenje seveda, otročja in je čisto zabijanje časa. Kot seveda jaz zabijam čas, ko ga vsake toliko preberem. Ampak zgolj zaradi tega, da se nasmejim, ker izjave so res o-t-r-o-č-j-e.

Je pa treba priznati, obstaja tudi kakšna tema, kjer pa se da dobiti kakšen konkreten odgovor kot je recimo ” Kariera ”, ” Potovanje ”. Ampak, spet gre zgolj za mnenja, pričakovanja, želje,… formurašic. Komentarji so subjektivni, kar pa pove vse.

Razumem, človek se mora nekam dati in včasih je nekaj takega kot je forum, povsem dobro zatočišče. Saj tako je tudi prav. Ampak ne gre mi v glavo, zakaj se nekateri obremenjujejo z zgoraj navedenimi vprašanji, ko je odgovor samoumeven.

Ljudje smo si pač različni, kar je tudi prav.

Forumi so si tudi različni in prav je da obstajajo. Včasih lahko preko njih res izvemo koristne informacije, stvar je samo v temu, za kakšen forum se gre. Pomembna je vsebina, tema,…

In cosmopolitanov blog jemljem za nekaj, kjer ni resnosti. Že revija, sicer ni tabloidna, piše o stvareh, ki so samoumevne, ampak ženske jo kupujemo. Zakaj? Nevem. Sama vem, da jo nikoli ne preberem, ker ni nič zanimivega. Pogledam kaj naj bi bilo moderno to sezono in še kakšen članek tja pa sem. In to je to. Se pravi, da je to izguba denarja in predvsem časa. Bolje če grem tisti čas na rolerje, s psom ven… Ma karkoli.

Seveda tudi fantje s svojimi forumi in revijami o motorjih, avtih, računalnikih,… najbrž velikokrat zabijejo čas v prazno, ampak priznam, avti, motorji in računalniki so nekaj, kar nas spremlja, kar nam olajšuje ( tudi otežuje? ) življenje. Je korak s časom, medtem ko o tem, kaj je imela oblečeno Shakira na zadnjem koncertu zagotovo ni življensko pomembno.

Ampak 100 ljudi, 100 čudi. To res drži.

Seveda gre spet za subjektivno mnenje in če bi ga povedala na forumu Cosmopolitana, bi me formurašice najbrž kar blokirala, češ kaj pa ga obiskujem, če mi ne paše. Ali pa kaj je z mano narobe, to je vendar zakon. Itd. Ja, komentarji znajo biti povsem na dnu nekega ”virtualnega” odnosa, ali pa so visoko na lestvici. Odstotek teh pa je seveda zanemarljiv.

Vsak ima svoje veselje in svoje življenje, kar je tudi prav. Človeka je treba spoštovati takšnega kot je, tudi če obiskuje nevem kakšne stvari in se jih udejstvuje. To še ne pomeni, da je človek slab. Vsak ima slabe in dobre lastnosti, ki so lahko za nekoga moteče, spet za drugega več kot dobrodošle.

Da ne bo pomote, da ne bo kdo mislil, sploh katera, da jo imam za manj vredno, ker je zvesta spremljevalka in udeleženka že večkrat omenjenega foruma. Nasprotno! Tudi moja najboljša prijateljica je zvesta uporabnica in jo spoštujem in vse. Je pa res, njene izjave so me do zdaj, kadar se vsake toliko spravim na ” besedno komedijo ”, vedno presenetile, ker niso tiste ” ta otročje ” , kot je recimo tale ” O joj, uboga. Pa se poskušaj pogovoriti z njim. To bi bilo zelo dobro. Ali pa kar povej mu, da je neumen, da je egoist. Kaj sploh delaš z njim, pusti ga če si pametna,….. ”

Aja pa še to, če mi bo slučajno katera kaj rekla, da sem otročja jaz; ja, saj priznam, dve leti nazaj sem bila tudi jaz članica foruma in se še dobro spomnem enega ali dveh neumnih vprašanj, ki sem jih postavila, ampak recimo da je bilo to letom primerno, ne pa da se takšna vprašanja pojavljajo pri 20+ ali 30+. No pa saj, tisti ki se z mano strinjate, me razumete, ostali me boste itak spljuvali. Ampak to je normalno.

Še dobro, ker če bi se vsi strinjali, bi bilo prebiranje komentarjev malce dolgočasno, tako pa se bom lahko ponovno malce zasmejala. Dokler ne grem rajši ven na rolerje. Problem je le v tem, ker so mi malce premajhni in pa za edino pot, ki smo jo v Idriji imeli lahko za rolat, je zdaj vožnja po njej prepovedana. Žal.

Treba bo poiskati kakšno drugo, ampak ne vem kje. Najbrž se bo treba najprej usesti v avto in se odpeljati do primernega ” roler platca ”.

Pa lep pozdrav